APDEJT.si

Črna gora namerava do jeseni 2026 uvesti vizume za državljane Rusije, da bi uskladila svojo vizumsko politiko s standardi Evropske unije. Napoved so potrdili na črnogorskem veleposlaništvu v Moskvi.

Minister za obrambo Bosne in Hercegovine, Zukan Helez, je obeležil dan državnosti BiH v Travniku s polaganjem cvetja in poklonom na spomeniku "Mati" in Šehidskem mezarju. Poudaril je pomen spomina na ZAVNOBiH, temelj obnovljene državnosti BiH, in obljubil, da bo storil vse za močnejše, sposobnejše in modernejše oborožene sile BiH.

Črnogorska ambasadorka Stanica Anđić je slovaškemu predsedniku Petru Pelegriniju predala poverilna pisma in uradno nastopila mandat. Po slovesnosti je potekal pogovor s predsednikom Pelegrinijem, državnim sekretarjem Marekom Eštokom in direktorjem Borisom Gandelom. Anđićeva se je zahvalila za podporo Črni gori pri vključevanju v EU in izrazila željo po nadaljnjem razvoju sodelovanja. Pelegrini je izrazil prepričanje, da bo njen mandat prispeval k izboljšanju odnosov med državama.

Donald Trump je v čestitki ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine pozval voditelje, da izkoristijo priložnost za notranji dogovor.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal predloge "alternativ" ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov Ukrajine. Kremelj je pozval Zelenskega k takojšnjim pogajanjem in ga opozoril na morebitno izgubo dodatnih ozemelj. Iz Kremlja so sporočili, da niso prejeli uradnega ameriškega mirovnega načrta, vendar bodo odgovorili, ko bodo prejeli konkretne predloge po uradnih kanalih. Mediji poročajo, da ameriški načrt predvideva znatne ozemeljske in vojaške koncesije Ukrajine Rusiji.

Državni sekretar ZDA Marko Rubio je izjavil, da je bil dosežen velik napredek v pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi glede mirovnega načrta za Ukrajino, in da so pogovori bili zelo produktivni. Poudaril je, da bo delo na nekaterih vprašanjih se nadaljevalo. Ukrajinske in evropske države so sporočile, da je ameriški mirovni načrt lahko osnova za nadaljnje pogovore, vendar potrebuje dodatno delo. Zelenski je poudaril, da mora biti mir dostojanstven.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine povzročil propad evra. Opozoril je na tveganje dolgotrajnih sodnih sporov in političnih posledic za evropsko valuto, če bo Evropska unija sledila tej poti. Orban je tudi omenil, da Evropska komisija namerava nameniti dodatnih 135 milijard evrov za podporo Kijevu, vendar EU teh sredstev nima.

Nekdanji predsednik vlade Črne gore, Duško Marković, je izrazil prepričanje, da se Črna gora intenzivno približuje članstvu v EU, vendar opozarja, da je trenutna vlada z neevropsko politiko skoraj vsak dan na robu izpada iz tega procesa. Hkrati pa je nemški poslanec Josip Juratović ocenil, da bi Črna gora lahko vstopila v EU že leta 2028, če bi obe strani aktivno delali na tem. Juratović je poudaril, da je za članstvo potrebna soglasnost vseh članic EU, zato je ključno rešiti morebitne težave v odnosih s posameznimi državami članicami, pri čemer je izpostavil pomembnost konstruktivnega reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.

Črna gora bo zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, da bi se uskladila s politiko Evropske unije, je izjavil premier Milojko Spajić. Sprememba bo vplivala na ruske turiste, ki po pravilih EU ne bodo mogli obiskati države brez vizuma, za vsak obisk pa bodo morali pridobiti novo dovoljenje.

Nova analiza EU kaže, da se bo Nemčija verjetno lahko uprla dodatnim zahtevam za sprejem beguncev. Poročilo iz Bruslja poleg tega ocenjuje Nemčijo kot ogroženo državo glede migracij.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

Predsednik Stranke evropskega napredka, Duško Marković, je v Zagrebu ocenil, da Črna gora še nikoli ni bila tako blizu Evropski uniji, a hkrati poudaril, da v potezah dela oblasti zaznava močno protievropsko politiko. Izrazil je prepričanje, da bo do volitev leta 2027 okrepila suverenistična, državljanska in evropska politična opcija, dodajajoč, da so bili do leta 2020 dobri sosedski odnosi pomembna značilnost črnogorske državne politike.

Ruski ambasador v Črni gori, Aleksander Lukašik, je kritiziral črnogorski parlament zaradi domnevnega protiruskega delovanja. Njegova izjava je prišla po tem, ko so poslanci podprli napotitev črnogorskih vojakov v Natovo misijo pomoči Ukrajini, kar je Lukašik označil za nadaljevanje trdovratne politike črnogorskega vodstva kljub prizadevanjem za izboljšanje geopolitičnih razmer.

Črnogorsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Aleksandra Lukašika zaradi njegovih ostrih komentarjev glede sodelovanja Črne gore v Natovi misiji v Ukrajini. Veleposlanik je izjavil, da se je Podgorica odločila poslati vojake na usposabljanje.

Predsednica srbske Narodne skupščine, Ana Brnabić, se je udeležila Foruma o širitvi Evropske unije v Bruslju, imenovanega "Zaokruživanje Unije i jačanje naše budućnosti". Namen foruma je dvigniti dialog o širitvi na višjo raven.

Nemški zunanji minister Johan Vadeful je izjavil, da morajo države Zahodnega Balkana, ob stalnih poskusih vpliva Rusije in Kitajske, nadaljevati z reformami in izkazovati privrženost evropskim vrednotam kot pogoj za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je, da o vladavini prava, boju proti korupciji in obrambi temeljnih pravic ni pogajanj.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je obiskal Washington, kjer se je udeležil sprejema ob 120. obletnici diplomatskih odnosov med Črno goro in Združenimi državami Amerike. Med obiskom se je Milatović sestal z visokimi predstavniki ameriške administracije, senatorji in člani Kongresa, s katerimi je razpravljal o krepitvi strateškega partnerstva med državama, s poudarkom na podpori reformnim procesom v Črni gori. Milatović je tudi poudaril, da je partijska knjižica še vedno glavna 'diploma' za zaposlitev v javnem sektorju.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Črna gora in Nemčija bosta 19. decembra podpisali deklaracijo o vozniških dovoljenjih, v imenu Nemčije jo bo podpisal minister za transport Patrik Šnider. Premier Spajić in Antonio Košta sta se v Bruslju pogovarjala o pospešitvi evropske integracije Črne gore, pri čemer je Spajić poudaril, da Črna gora s svojim zgledom že premika meje v evropski integraciji.

Grške oblasti so Črni gori izročile dva črnogorska državljana, Đukića in Kraljevića, ki ju Podgorica išče zaradi suma težkega umora in sodelovanja v kriminalni združbi. Moška sta bila aretirana julija v Atenah na podlagi mednarodne tiralice Interpola Podgorica. V Grčiji sta se skrivala pod lažno identiteto in uporabljala ponarejene dokumente.

Nemški zunanji minister Johan Wadephul je prispel v Beograd v sklopu tridnevne turneje, ki vključuje obisk vseh članic zahodnobalkanske šestorke.

Predsednik črnogorske vlade Milojko Spajić se je udeležil srečanja voditeljev Zahodnega Balkana v Tirani, posvečenega načrtu rasti. Srbskega premierja Đura Macuta je ob prihodu na srečanje pričakal albanski premier Edi Rama. Cilj vrha je krepitev sodelovanja med Zahodnim Balkanom in EU z gospodarsko integracijo.

Črnogorsko Ministrstvo za zunanje zadeve (MVP) je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika Aleksandra Petroviča Lukašika zaradi neprimernih izjav v medijih. Te izjave predstavljajo odprto in nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Črne Gore. Iz MVP so sporočili, da bodo podobna dejanja v prihodnje obravnavali kot namerno sovražno delovanje in se nanje ustrezno odzvali v skladu z mednarodnimi normami.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je poudaril, da je odločitev Evropskega sveta, da se Samit Evropske unije in Zahodnega Balkana 1. junija 2026 odvije v Črni gori, močno politično sporočilo in priznanje za napredek državljanov na evropski poti. Milatović je prepričan, da je najnovejše poročilo Evropske komisije uradna potrditev, da lahko Črna gora postane članica Evropske unije do leta 2028. Strateški cilj Črne gore ostaja gradnja evropske, moderne in močne države.

Albanija je v Bruslju odprla pogajanja v zadnjem od šestih pogajalskih sklopov z Evropsko unijo, ki zajema področja kmetijstva, kohezijske politike in proračuna. S tem je Albanija dokazala svojo zavezanost evropski poti in ji sedaj preostaja le še zapiranje posameznih poglavij.

Ameriški kongresniki so izrazili močno podporo predsedniku Črne gore, Jakovu Milatoviću, in poudarili ključno vlogo njegovega vodenja pri krepitvi partnerstva med Črno goro in Združenimi državami Amerike ter napredku države proti Evropski uniji. Predsednik Milatović se je v Washingtonu srečal s člani ameriškega Kongresa, s katerimi je razpravljal o strateškem partnerstvu med državama.

Predsednik črnogorske skupščine Andrija Mandić je med obiskom Združenih držav Amerike poudaril pomen sodelovanja s to državo. Izrazil je prepričanje, da državljani Črne gore veliko pričakujejo od administracije predsednika Donalda Trumpa, zlasti pri prizadevanjih za mir na območjih, ki jih prizadenejo vojne. Mandić se je v Washingtonu sestal tudi s predstavniki lobističnih skupin in s kongresnico Elis Stefanik, tesno sodelavko Donalda Trumpa.

Nemški zunanji minister Johan Vadeful je v ponedeljek obiskal Črno goro, kjer se je srečal s predsednikom vlade Milojkom Spajićem in zunanjim ministrom Ervinom Ibrahimovićem. Obisk je bil osredotočen na izzive in napredek v procesu pristopa držav Zahodnega Balkana k Evropski uniji, pri čemer Nemčija ostaja tesen partner v tem procesu, tudi skozi Berlinski proces. Veleposlaništvo Nemčije je poudarilo, da je Zahodni Balkan del evropske družine.

Predsednik HDZ in hrvaški premier Andrej Plenković je bil v São Paulu v Braziliji ponovno izvoljen za podpredsednika Centristične demokratske internacionale (IDC-CDI). Izvolitev je potekala na statutarni glavni skupščini organizacije.

Ministrica za izobraževanje, znanost in inovacije Anđela Jakšić Stojanović je v Madridu na globalnem dogodku Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) "I believe you" poudarila, da je za boj proti nasilju potrebno partnerstvo vseh družbenih akterjev. Delegacija Črne gore, ki jo je vodila ministrica, se je dogodka udeležila na povabilo SZO.

Podpredsednik vlade Filip Ivanović se je sestal z rezidentko Združenih narodov v Črni gori, Karolin Tiso, in ji čestital ob imenovanju. Izrazil je prepričanje, da se bo sodelovanje med Črno goro in Združenimi narodi še naprej razvijalo skozi močan partnerski okvir. Poudaril je, da je sodelovanje z Združenimi narodi posebnega pomena za zunanjo politiko Črne gore.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović se je s predstavnikom State Departmenta Brendanom Hanrahanom pogovarjal o krepitvi partnerstva med Črno goro in Združenimi državami Amerike, posebej na področjih varnosti in gospodarskega sodelovanja. Sogovornika sta se strinjala, da sta vladavina prava in politična stabilnost ključni za privabljanje ameriških naložb v Črno goro.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Košta je pisal predsedniku Črne gore Jakovu Milatoviću in ga povabil na srečanje v Bruselj 17. decembra. Namen srečanja je določitev nadaljnjih korakov glede organizacije vrha EU-Zahodni Balkan, ki bo v Črni gori 1. junija 2026. Košta je pohvalil Milatovićevo vodenje in njegovo zavzemanje na evropski ravni.

Črnogorski premier Milojko Spajić je pisal prestolonasledniku in predsedniku vlade Saudske Arabije, Muhamedu bin Salmanu, kjer mu je sporočil, da naj bi Črna gora v začetku leta 2026 odprla ambasado v Rijadu. Spajić je nedavno obiskal Saudsko Arabijo in se pogovarjal s princem bin Salmanom.